Za vonjem kave

Kava, doza energije, ki mnoge spravi čez jutranji prag, ali kremast napitek, ki ogreje okončine med napornim tednom. Ne glede na razlog za pitje, se strinjamo, da je ta topla pijača del naše kulture.

Tako kot pri nas, je kava cenjena tudi v Južni Koreji, kjer je pred desetletji veljala za pijačo bogatega zahoda in pijačo uspešnih.

Kavarne naseljujejo vsako ulico te vzhodne države. Nekatere z logotipi že na daleč oznanjajo svojo prisotnost, spet druge opaziš tik preden njihova vrata poljubijo tvoj nos. Od ogromnih franšiz, ki poleg kave ponujajo še gore sladic in smoothijev, do majhnega pajzlca, kjer ti lahko ponudijo le kavo za po poti, se tukaj najde kava za vsakogar.

Pri takšni prenatrpanosti kavarn, mogoče pomisliš, da je trg prenasičen in kavarne životarijo, vendar je presenteljivo realnost povsem drugačna. Za razliko od nas, kjer je kava velikokrat bolj nuja kot užitek, ter jo pijemo doma že ob zajtrku, ali na avtomatu v službi, je v Južni Koreji pitje kave vezano na uživanje pijače zunaj domačih štirih sten.

So strastni ljubitelji kave, saj jo glede na svetovno povprečje spijejo celo več kot mi. Torej vsaj kavo ali dve na dan, ki si ju ne privoščijo doma, temveč v kavarni. Večina si prvo privošči okoli deste, ki je v službah čas za odmor. Takrat se v kavarnah ustvari vrsta do vrat. Asistenti naročajo po štiri ali šest kav, ki jih odnesejo svojim kolegom. Spet se kavarne zapolnijo okoli šeste zvečer, ko si telo po napornem delavniku zaželi ponovne energije.

Tudi midva sva si jo privoščila na dnevni ravni in vedno je ta bila odlična. Od bele kave, do kave z okusom, vse do jagodnih frapejev. Tako dobre in hkrati lepe pijače v tako kratkem času in na tako konsistentni ravni že dolgo nisva našla nikjer.