Vulkan Aso

V središču otoka Kyushu, nedaleč od Kumamota, se v nebo dviga gorovje Aso. Gorovje je vulkanskega nastanka in spada med največje vulkane na svetu. Sam vulkan Aso je največji aktivni vulkan na Japonskem s katerega se pridno kadi dim.

Dim, ki se ga opazi že z daljnih mest, dnevno opozarja na lego Japonskega otočja na stičišču štirih tektonskih plošč. Njihova stičišča tvorijo številne vulkane, ki so del ognjenega obroča.

Starodavna kaldera gorovja Aso, ki je največja na Japonskem sestoji iz petih vrhov, ki jih domačini velikorat imenujejo kot osrednje gorovje Aso. Tako Aso na daleč nima tipične vulkanske oblike visokega tulca, temveč je razgibano gorovje z mnogimi kraterji in vrhovi. Izmed petih vrhov, je najaktivnejše Naha-dake, ki še danes s svojo aktivnostjo zahteva stalen helikopterski nadzor. Kljub aktivnem središču, je gorovje priljubljena turistična točka za mnoge alpiniste in tiste, ki si v kratkem postanku želijo ogledati aktivni krater. Ostali štirje vrhovi, ki obdajajo Naka-dake so Taka-dake, Neko-dake, Eboshi-dake in Kishima-dake. Na slednja sva se povzpela tudi s Tomažem.

Za obisk Aso gorovja je potreben kanček sreče. Samo pročelje vulkana je zaradi nevarne dejavnosti ognjenika mnogokrat zaprto, prav tako je potrebno ujeti dobro vreme, da se vzpon na vrhove sploh izplača. Tokrat je sreča bila na najini strani.

Na vrhove pelje vijugasta cesta, po kateri drvijo avtomobili, lokalni avtobus natrpan s turisti, ter kolesarji, ki ob mučnem naporu ovirajo promet že na tako zelo ozki cesti. Avtobus ustavlja na vrhu, kjer je postavljen muzej. Od tukaj se vrstijo številne pohodniške poti na štiri izmed petih vrhov. Tisti, ki jim pohodništvo ne diši, pa se lahko odpeljejo vse do aktivnega žrela, od koder je treba peš le slabih pet minut.

Kot prava Slovenca, sva se podala na dva vrhova od koder sva uživala v pogledu na oddaljen dvigajoč se beli dim in pokrajino pod gorovjem. Na brezoblačen dan pogled sega vse do gorovja Unzen, kjer sva prebivala nekaj dni nazaj. Žal takšnega krompirja nisva imela. Pot na vrhove je lepo označena in vse poti so urejene. Preko strmih pobočij vodijo stopnice in grmičevje je tekom poti ostriženo, da veje ne segajo do pohodnikov. Ob hoji po grebenih sva srečala še skupino turistov in starejši japonski par. Večina obiskovalcev je ostala na začetku pobočij, kjer so se slikali ali jahali konje. Kaj veliki pohodniki Japonci niso. Namesto v pohodniški opremi, so se po vulkanskem pobočju sprehajali bolj urejeni kot ljudje v centru Ljubljane.

Po obisku vrhov in topli kavi, ki nama je pogrela mrzle okončine, sva se podala proti aktivnem Naka-dake. Pobočje vulkana je velika pepelnata pušča iz katere se ponekod dviga nizko belo grmičevje, vso ožgano od zadnjega ognja. Iz aktivnega žrela se stalno vali beli dim, okoli katerega se ob ograji drenjajo turisti.

Ob visokih vrhovih s katerih se dviga dim in vročih vrelcih, v katerih brbota vrela voda, je Kyushu otok ognja in vode.