Počasna jutra

Za državo, ki nikoli ne spi, se korejska jutra zdijo kot magičen trenutek miline. Vse od prvih žarkov, ki se priplazijo na obzorje in osvetlijo temno morje, ter pozno v deseto uro, mesto diha počasneje.

Ljudje so že zdavnaj odšli v pisarne, spet drugi pečejo pecivo za kavarne, ki se bodo napolnile tik, ko ura odbije deset. Skoraj vse kavarne in trgovinice se v državi odpro ob desetih ali nekje do enajstih. Takrat se množice belih ovratnikov spustijo iz visokih stolpnic korporacij na težko pričakovano dozo dobre kave.

Ko se kot turist zjutraj sprehajaš po praznih ulicah milijonskega mesta se ti uličice, v katere poleg tebe le občasno zaide kakšna zakasnela duša, zdijo magične. So kot mehurčki, kjer se mesto ustavi. Tempo življenja je tako drugačen, da se le stežka opominjaš, da si še vedno v istem živahnem mestu.

Vse jutranje ptice, ki uživajo ob jutranjih sprehodih, se bodo tu počutile kot doma. Sprehajanje po tihih ulicah, gledanje izložb, kavarn, ter ljudi, ki v njih čistijo še zadnje mize pred odprtjem, ti prikaže drugo plat te hitre države.

Le škoda, da si ob jutranjem sprehodu ne moreš privoščiti tudi kave s sosednje kavarne. Za to, bo treba počakati do desetih.