Od Koreje do Japonske - Dan na trajektu

Večina obiskovalcev Japonske, svoj dopust prične na zelo glasnem Narita letališču, ki svet povezuje z japonsko prestolnico Tokio. Letališče je znano po gužvi in tisočim ljudem, ki hkrati želijo biti prvi, ki se prebijejo čez letališče.

Midva sva se že na začetku planiranja potovanja odločila za drug pristop. Namesto, da potovanje po Japonski pričneva v Tokiu, kot večina turistov, bova tega pričela čim bolj na jugu in se skupaj s prebujanjem narave premikala proti severu. Skladno z željo, sva tako iskala najjužnejšo točko vstopa na Japonsko.

Če bi se pravila držala kot pijanec plota, bi ta članek pisala iz južnih otokov Okinawe, ker pa je priti do tja iz tujine cela logistika, sva se odločila potovanje pričeti v Fukuoki.

Da bo potovanje še malo začinjeno, sva se namesto za polet, odločila za potovanje s trajektom, ki dnevno pluje iz pristanišč Busana.

Plan je torej bil sestavljen. Japonsko pričenjava v Fukuoki, do tja bova prišla s trajektom iz Busana, kar pomeni, da se najino potovanje prične v Južni Koreji - za kar je potrebno leteti v Seoul. Tukaj je logika za najine začetke potovanja in zakaj sva se odločila za izbrano po - v kolikor se je kdo spraševal.

Na potovanje proti otoku vzhajajočega sonca, sva se odpravila šestnajstega marca v zgodnjih dopoldanskih urah, ko sva morala zapustiti hotel. Trajekt je odplul šele okoli tretje ure popoldne, zato sva časa za kosilo in registracijo za plovbo imela na pretek.

Mnogi popotniki, ki se odločijo z nahrbtnikom prebroditi svet, potovanja ne želijo planirati preveč vnaprej in želijo življenje izkušati iz dneva v dan. V kolikor si tudi ti takšne avanturistične sorte, naj te že vnaprej opozorim, da se s takšnim planom ne podajaj na Japonsko. Tukaj je treba stvari urejati vsaj nekaj dni vnaprej, če ne mesece.

V sklop predpriprav je spadalo tudi potovanje s trajektom, kjer je bilo trajekt potrebno predhodno rezervirati, saj nakup na točki mesta ni možen. Prav tako je potrebno izpolniti imigracijske papirje za Japonsko vsaj nekaj dni prej, ker te brez odobritve države na trajekt ne izpustijo. To sta se na boleč način naučila dva sopotnika, ki sta za nami ostala na obali Busana. Tako, da pazljivost in predhodno naročanje ni zaman.

Izbrani trajekt je pripadal japonskemu podjetju JR Beetle, ki je poskrbelo za udobno potovanje. Tekom štirih ur plovbe smo potniki sedeli v zelo udobnih sedežih, se lahko sprehajali po ladji, pojedli kosilo, spili kavo, ali celo naročili sladoled. V primerjavi z letalom, ki sicer traja dobro uro, je potovanje s trajektom daljše, vendar udobnejše in manj stresno. Če bi se odpravila ponovno, bi sprejela isto odločitev.

Tako brezhibno kot je bilo potovanje s trajektom, je bil tudi imigracijski proces na obali Japonske. Najprej smo počakali v svojih sedežih, da so nam člani obmejne policije preverili telesno temperaturo, nato pa smo se v miru podali še čez ostale postopke. Ker je naša ladja bila edina v pristanišču ob tej večerni uri, ni bilo nobene gužve.

Po vstopu v državo sva hitro ujela avtobus proti centru mesta, za katerega sva vsak odštela 1,7 evra in čez pol ure sva že stala v središču Fukuoke.