Nagasaki

Japonsko sestavlja sedeminštirideset prefektur. Prefekture so večja območja, kot pri nas pokrajine, ki na območnem nivoju upravljajo državno administracijo. Tekom prvega tedna sva na otoku Kyushu obiskala že tri - Fukuoka, Saga in Nagasaki.

Mesto Nagasaki je na svetovni zemlejvid postavil tragičen napad z uporabo atomske bombe, ki je mesto ob enajstih dopoldne, 9. avgusta 1945 v trenutku zradiral do tal. Letalo ameriške vojske je nad center mesta vrglo bombo, ki je eksplodirala 500 metrov nad tlemi. Pri tem je nastala tako močna energija, da je kot bi mignil, življenje izgubilo 130.000 prebivalcev.

Poročanja redkih preživelih, ki sva si jih ogledala v muzeju atomske bombe, pričajo o sunku svetlobe, ki ji je sledil močen pok. Temu je grozo nadaljeval uničujoč val, ki je vse za sabo spremenil v goreče ruševine. Vse se je zgodilo v trenutku tako, da se jih veliko sploh ni zavedalo, kaj jih je doletelo.

V prvih urah, je življenje izgubilo še dodatnih 100.000 ljudi, ki so umrli zaradi hudih opeklin ali sevanja, ki jih je razjedlo od znotraj.

Muzej gosti številna pričevanja grozot, ki so jih doživljali preživeli. Tako so reko prečkali preko mostu trupel, ki je nastal ob tisočih ljudeh, ki so si opekline hladili v reki in pri tem izgubili življenje. Ker se je most ob udarcu zrušil, druge poti kot preko trupel ni bilo. V spomin mnogim, ki so iskalli vodo, a jih ta ni odžejala, domačini še danes pri spomeniku puščajo plastenke vode.

Otroci so svoje brate in sestre na hrbtu nosili na masovne kresove, kjer so trupla spremenili v pepel. Očetje še leta po napadu niso odšli iz hiše, ker je pogled na igranje otrok, v njih prebudil velike rane izgube svojih.

Od uničenja se je v centru ohranila le peščica stavb, ki na ulicah opominjajo na preteklost. Ena izmed teh so enonožna torii vrata, ki so ohranila le dobro polovico nekdanje veličine.

Danes je Nagasaki ponovno mogočno pristaniško mesto in dom več kot 400.000 prebivalcem. Vsa infrastruktura in življenje se je vrnilo. Na tragedijo opomnjijajo le še redki ostanki, ter park miru, kjer se na točki epicentra v nebo dviga monolit. Obiskovalci parka pred njim še vedno puščajo šopke rož v spomin vsem umrlim.