Iz nahrbtnika v nahrbtnik

Na cesti že na daleč opaziš popotnika. Oblačila in oprema so že tako očitni, da je vsem jasno, da je človek na daljšem potovanju. Športni čevlji, ogromen nahrbtnik s katerega mnogokrat visijo čevlji, pohodniška oblačila in zagorela koža.

Potovanje z nahrbtnikom je edinstvena izkušnja s svojimi prednostmi in slabostmi. Čeprav je v zahodnem svetu ter Jugovzhodni Aziji videvanje tovrstnih popotnikov precej značilno, nas v Koreji in Japonski ni toliko.

Ogromno turistov in obiskovalcev raznih nastanitev, kjer sva bivala, so v veliki večini Azijci, primarno iz Japosnke, Južne Koreje ali Kitajske, ki želijo potovati udobno. Njihov potovalni videz sestoji iz ogromnega kovčka, dezignerske torbice, modnih oblačil, primernih za petkov večer in popoln makeup.

Tako si lahko predstavljaš, da sva s svojo opremo precej izstopala. Na Japosnkem mogoče malo manj, v Južni Koreji pa si naju lahko kot turista prepoznal že na daleč.

No, pa se vrnimo nazaj na potovanje z nahrbtnikom. Prednosti potovanja z ogromnim nahrbtnikom na hrbtu so številne.

1. Omogoča lažje premikanje kot kovček. Slednji postane precej težek tovor, ko ga je treba nositi na daljše razdalje ali po stopnicah.
2. Prav tako lahko nahrbtnik vzameš na večino letalskih družb brez doplačila, saj je (saj v najinem primeru) dovolj majhen in lahek, da šteje kot kabinska prtljaga.
3. Prav tako je nahrbtnik lažje prenašati na drugih oblikah potovanj kot so vlaki, avtobusi ali avtomobili, kjer ga preprosto vržeš nad stol ali zadnji sedež.

Če nahrbtnik omogoča lažje potovanje po podeželju in naravi, kjer cest ni, pa prinaša tudi nekaj tegob.

1. Kot najbolj očitna je teža, ki jo je potrebno nositi na ramenih. Najina oprema je za vsakega tehtala okoli 20kg, kar precej hitro postane utrujajoče. S časoma se telo na težo navadi in hoja postane znosnejša, prve dni pa je mučno hoditi že 15 minut.
2. Prav tako nas večina popotnikov nosi dva nahrbtnika. Manjšega spredaj in večjega zadaj, kar zna otežiti manevriranje po postajah in drugih natrpanih prostorih.
3. Najtežje pa je nedvomno stalno nadevanje nahrbtnika. Vsakič, ko se vsedeš na kakšno klopco ali dlje časa čakaš na metro, si nahrbtnik snameš, kasneje pa ga je ponovno treba nadeti, kar pri tej teži in dveh nahrbtnikih ni tako prijetno.

Ne glede na to, ali bi se odločila za potovanje z nahrbtnikom ali kovčkom dejstvo, da je stalna menjava bivališča naporna, ostaja isto. Včasih posteljo menjaš na vsako noč, spet drugič se nekje ustaviš za nekaj dni. Tako je večkrat na teden potrebno vse razpakirati in ponovno spakirati. Ker imaš s sabo le malo stvari, ki so stalno v uporabi, ves čas potrebuješ vse nositi s sabo. Pakiranje v majhnih sobah, kjer se komaj obrneš in izvajaš akrobacije, ko zlagaš majice, je brez dvoma najmanj prijeten del celotnega potovanja.

Samo potovanje in premikanje iz ene točke do druge zna biti naporno. Ne samo fizično, temveč tudi psihično. Vseeno pa vsak dan prinaša toliko zanimivosti, da je do časa kosila vsa muka že pozabljena.